Kategorija: užitna.
Sadno telo (premer 5-11 cm, višina 7-9 cm): po obliki in velikosti je zelo podobno ušesu odrasle osebe. Pri odraslih gobah je prekrita z majhnimi dlačicami, lahko je nagubana ali pikasta z žilami. Ušesna ušesna ušesa je na voljo v vseh oranžnih ali rjavih odtenkih, pri čemer je notranjost običajno nekoliko temnejša od zunanje.
Meso: prozorno do svetlo in zelo tanko. Zlomljena goba na prostem se hitro skrči in strdi.
Dvojice: nobene.
Ko raste: celo leto v severnem zmernem pasu evrazijske celine, manj pogosto v Severni Ameriki.
Kje ga najdete: v vlažnih listnatih gozdovih. Raste na odmrlih drevesih. Poleg bezga ima najraje jelšo, redkeje hrastove ali javorjeve.
Prehrana: ne uporablja se v domači kuhinji, je pa na vzhodu (na Kitajskem) zelo cenjena kot sestavina solat in juh. Pogosto se prodaja posušeno. Goba avrikularija se tik pred kuhanjem namoči, nato pa se večkrat posvetli in poveča.
Uporaba v ljudski medicini (podatki niso potrjeni in niso bili podvrženi kliničnim raziskavam!): Slovanski narodi s tumorji tonzil, grla, jezika so na vneto območje nanesli svežo gobo. V Aziji mu pripisujejo hematopoetske in čistilne lastnosti. Kitajski zdravniki uporabljajo auricularia auricula-judae za zdravljenje hipertenzije in ateroskleroze. V obliki praška naj bi raztapljali ledvične in žolčne kamne ter celo zdravili rakave tumorje.
Druga imena: Judovo uho, drevesno uho, drevesne meduze.
Na Kitajskem se ušesna ušesna ušesa imenuje "kikurage" (leseno uho) in se uporablja za pripravo priljubljene juhe iz črnih gob. Da bi to naredili, gobo pred kuhanjem najprej posušimo in rahlo namočimo.
Auricularia so začeli imenovati Judovo uho, ker pogosto raste na bezgu, na katerem se je po eni od verzij svetopisemske legende obesil Juda, učenec Jezusa Kristusa.